Pristop v programu je relacijsko družinski. Razvil ga je dr. Christian Gostečnik s sodelavci s Frančiškanskega družinskega inštituta v Ljubljani. Združuje relacijske teorije s sistemsko teorijo, saj ima sistem kot tak tudi svoje zahteve in potrebe. Proces terapije se odvija na treh ravneh:
  1. sistemski (nivo družinskega sistema) in odnosov v njem
  2. medosebni (odnosi med posameznimi člani sistema, bistven je zakonski odnos) in
  3. intrapsihični (dinamika v posamezniku).

V terapiji stalno prehajamo med nivoji ter iščemo povezave med intrapsihičnimi podobami, čutenji, vzorci, obrambami… ter njihovo manifestacijo na intrapsihični (medosebni) in sistemski ravni. Sprememba na intrapsihičnem področju pomeni spremembo na medosebnem in sistemskem področju.

V terapevtskem procesu iščemo t.i. temeljni afekt, temeljno čutenje, ki poganja ves sistem. Temeljni afekt je čutenje, ki ga aktivno iščemo in ga udejanjamo, saj nam, čeprav je lahko zelo boleče, obljublja odnos, brez katerega ne moremo preživeti, ker nam pomeni osnovno varnost. Sprememba temeljnega afekta oz. sprejemanje odgovornosti za ravnanje na podlagi temeljnega afekta pa vodi do spremembe v funkcioniranju posameznika in celotnega sistema.

V procesu terapije sta temeljnega pomena vrsta navezanosti, s katero posameznik stopa v življenje ter človeško telo. Terapevtski odnos oz. varnost, ki jo terapevtski odnos ponuja, omogoča nov temelj, kjer se lahko nevarna, dezorganizirana ali ambivalentna navezanost spremeni v varno navezanost, ki za sabo potegnejo varne (neobrambne) odnose. Telo je na drugi strani občutljiv inštrument, skozi katerega doživljamo praktično vse, zato je v terapiji delo s telesom nepogrešljivo. Prav zaradi tega posebno pozornost namenjamo delu s telesom, kjer posameznika nežno spoznavamo z najskritejšimi predeli sebe, ki se odražajo v telesnih zaznavah. V telesu se namreč ob vseh stikih z zunanjim okoljem kreira spomin, ki nas največkrat nevede, spremlja v odnosih. Telo in telesni spomin sta ključnega pomena pri predelavi nepredelanih vsebin ali travm. Pri tem terapevt skuša kar najbolj integrirati znanje iz trenutnega nabora znanj, informacij, teorij in praks.